6. marca 2025, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v okviru sejma DOM, potekal Dan slovenskega lesarstva, osrednji letni dogodek slovenske lesne panoge, ki je združil vodilne akterje in strokovnjake s področja lesarstva na temo aktualne situacije na ključnih trgih ter pogledom na prihajajoči t.im. dvojni: trajnostni in digitalni prehod panoge.

Dogodek se je začel s pozdravnimi nagovori državnega sekretarja Dejana Židana iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Tamare Zajec Balažič, vršilke direktorja SPIRIT Slovenija in Vesne Nahtigal, generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije.

Državni sekretar mag. Dejan Židan je dejal; »Lesna panoga ima ključno vlogo za gospodarski in trajnostni razvoj Slovenije. MGTŠ do leta 2030 načrtuje povečanje konkurenčnosti in dodane vrednosti slovenskih lesnih izdelkov s poudarkom na tehnološki posodobitvi in prehodu v krožno gospodarstvo. V zadnjih letih je bilo za lesarstvo namenjenih 76,2 milijona evrov, polovica za večjo predelavo lesa.« V nadaljevanju je izpostavil pomembnost strateškega “Izvedbeni dokument ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do 2030” in napovedal nadaljevanje razpisov, promocijo lesa ter spodbujanje zelenih javnih naročil. Dodal je še, da posebno pozornost namenjajo mikro podjetjem, ki so ključna za gospodarstvo. Za njih pripravljajo poenostavljene razpise in spodbujajo povezovanje z raziskovalnimi institucijami. Zaključil pa je; »V prihodnjih letih bo MGTŠ spodbujal domačo predelavo lesa, s ciljem povečanja zaposlenosti in dodane vrednosti. Slovenski les mora ostati v Sloveniji in prispevati k trajnostnemu razvoju«.

Tamara Zajec Balažič, v. d. direktorice SPIRIT Slovenija, je izpostavila aktivnosti, ki jih agencija že več kot desetletje izvaja za promocijo lesa in lesarskih poklicev ter v podporo podjetjem iz lesarske panoge pri internacionalizaciji njihovega poslovanja.  »Naš cilj je okrepiti prepoznavnost in dvigniti ugled lesa tako v strokovni kot splošni javnosti ter povečati zavedanje o njegovih prednostih. Posebno pozornost v zadnjih letih namenjamo tudi mladim – predvsem dijakom in študentom, saj jih želimo navdušiti za les in jim predstaviti številne karierne priložnosti v lesarski panogi. Veseli me, da imamo v Sloveniji številna inovativna lesarska podjetja z velikim razvojnim potencialom. Mnoga med njimi so si že utrla pot na globalne trge – nekatera tudi s podporo SPIRIT Slovenija, saj je za nami več uspešno organiziranih več skupnih nastopov na mednarodnih sejmih in gospodarskih delegacijah s področja lesarstva. Les za Slovenijo predstavlja izjemno priložnost in prihodnost, zato bomo na agenciji tudi v prihodnje nadaljevali z različnimi aktivnostmi za promocijo lesa.«

»Kljub temu da je Slovenija bogata z gozdovi, v z ministrstvi za javno upravo in prostor lani pospešili izdajanje gradbenih dovoljenj, kar je ključno za razvoj panoge. Prav tako aktivno sodelujemo pri prizadevanjih za odpravo gospodarstvu tega naravnega bogastva še ne izkoriščamo dovolj. Še vedno bi lahko več lesa predelali v izdelke z višjo dodano vrednostjo,« je uvodoma izpostavila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. To vidi kot  veliko izgubljeno priložnost, saj bi z večjo domačo predelavo ustvarili nova delovna mesta, izboljšali konkurenčnost industrije in prispevali k trajnostnemu razvoju. Dodala je, da si GZS prizadeva za izboljšanje poslovnega okolja. Ob tem se je zahvalila »za dobro sodelovanje gospodarskemu ministrstvu, s katerim smo v sodelovanju neučinkovitih evropskih regulativ, ki obremenjujejo našo industrijo.« Ob tem se je dotaknila tudi obremenitev gospodarstva z dodatnimi prispevki in davki, ki jih je bilo gospodarstvo deležno v zadnjih letih poleg visokih cen energentov, ter izrazila skrb glede morebitnih dodatnih dvigov in novih prispevkov v pokojninski in zdravstveni reformi.

Prispevek STA s dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

Dogodek se je nadaljeval z ključnimi nagovori o trendih in napovedih na ključnih izvoznih trgih za lesno n pohištveno panogo, ki je bil podan s strani uglednih gostov, med njimi Mattea Grigolini, senior svetovalca pri CSIL Milano, ki je osrednja panožna analitična hiša v Italiji. Prof. dr. Tjaša Redek iz Ekonomske fakultete in prof. dr. Leon Oblak iz Univerze v Ljubljani, pa sta predstavila trende in  napovedi na nivoju Slovenije na nivoju slov. lesarstva.

Strokovni poudarek dogodka je bil na primerih razvoja novih lesnih materialov, tehnologij in inovativne uporabe lesa, kjer so s predstavitvami sodelovali ugledni domači strokovnjaki, kot so dr. Urška Blumauer iz Zavoda za gradbeništvo, prof. dr. Miha Humar iz Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete,  dr. Gal Kušar iz Gozdarskega inštituta Slovenije ter Tina Preac iz Žiher hiš, Eva Rihter iz podjetja Rihter in Tilen Bergant iz podjetja Smarti.eu.

Vrhunec dogodka je bila odprta razprava z vključevanjem občinstva na temo izzivov dvojnega: trajnostnega in digitalnega prehoda in odpornosti podjetij na stalne krizne dogodke v širšem poslovnem okolju. V razpravi so sodelovali priznani strokovnjaki, kot so Primož Lušina iz podjetja Alples, Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar IG, dr. Aleš Ugovšek iz podjetja M Sora, Tomaž Rogelj iz Jelovica Hiš ter prof. dr. Primož Oven iz Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete in Mojca Markizeti iz Centra poslovne odličnosti pri Ekonomski fakulteti Ljubljana. Okroglo mizo je moderirala Irena Meterc, SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Ključni izzivi in priporočila, ki jih je dala razprava so bili osredotočeni na tri ravni: podjetja, raziskovalno-razvojne (RR) institucije in državo.

Podjetja bi morala razčistiti, kaj dvojni prehod pomeni zanje, intenzivneje vlagati v izobraževanje zaposlenih in razvoj digitalnih kompetenc in v digitalizaciji in zeleni trajnosti videti priložnost za povečanje konkurenčnosti. Ključno je tudi razvijati konkurenčne in trajnostne tehnologije ter pri tem aktivno sodelovati z raziskovalnimi institucijami.

Po drugi strani, morajo raziskovalno-razvojne institucije krepiti sodelovanje s podjetji in jim nuditi konkretno podporo pri uvajanju novih tehnologij ter prenosu inovacij v industrijsko prakso.

Država mora omogočiti namensko financiranje dvojnega prehoda, ne le za nakup strojev, temveč tudi za vlaganja v znanje, kar bo podjetjem olajšale prehod in zmanjšale tveganja povezana z investicijami v trajnost in digitalizacijo. Pomembno je, da država jasno opredeli, kaj pomeni dvojni prehod, in da podjetjem ter javnosti redno posreduje relevantne informacije. In nenazadnje, bi država morala izobraževalni sistem še bolj usmeriti v razvoj digitalnih in trajnostnih kompetenc, da bo prihodnja delovna sila bolje pripravljena na izzive prehoda.

Zaključek razprave:

Dvojni prehod v lesni panogi zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov. Podjetja morajo biti proaktivna pri vlaganjih in strateškem razmisleku o prehodu, RR institucije morajo zagotavljati učinkovit prenos znanja, država pa mora ustvariti ugodno okolje s finančno podporo in ustrezno zakonodajo. Le s skupnimi napori bo mogoče pospešiti prehod ter zagotoviti večjo odpornost panoge na prihodnje izzive.

V zadnjem delu dogodka je bila svečano obeležena 25. letnica delovanja Lesarskega grozda, ki je s svojim delovanjem pomembno prispeval k obstanku in razvoju slovenske lesne panoge v tem pogosto turbulentnem, tranzicijskem obdobju za panogo. Podeljena so bla priznanja za dolgoletno odlično sodelovanje in podpro delovanju Lesarskega gozda, ki so jih prejeli; Direktorat za lesarstvo pri MGTŠ in SPIRIT Slovenija, javna agencija, Gospodarska zbornica Slovenije, Oddelek za lesarstvo UL BF  in Fakulteta za dizajn.

Dogodek je povezovala Marjana Grčman.

Dogodek je bil zaključen s pogostitvijo in mreženjem udeležencev, ter zaključen z individualnim ogledom sejma.

---