- Ta dogodek je minil.
Srečanje lesnih in pohištvenih grozdov Alpe Adria regije na temo EUDR – Uredbe o proizvodih brez krčenja gozdov
12. Apr. 2024 @ 10:00 – 14:00

12. aprila 2024 je v Trbižu v Italiji potekalo srečanje lesnih grozdov Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije, kjer so akterji lesne vrednostne verige Alpe Adria obravnavali pereče vprašanje EUDR, Uredbe o proizvodih brez krčenja gozdov, ki je predmet aktualne razprave na evropski in svetovni ravni. Implementacija uredbe, ki ni lahek izziv za evropsko gozdarstvo in lesno industrijo, je namreč v tej obliki težko uresničljiva brez bistvenega zmanjšanja konkurenčnosti evropske lesne panoge v svetovnem merilu.
Cilj delegatov regij Alpe Adria – Grozda Legno Arredo Casa Fvg, Lesarskega gozda, Slovenija, Timber Innovation Network Alpe Adria (Tinaa) v spremstvu ključnih deležnikov, vključno z Federlegno Arredo, Confindustria Udine, Legno Servizi, Confartigianato Videm, Land- und Forstbetriebe, Kärnter Forstverein ob navzočnosti uradnih in političnih predstavnikov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Koroške dežele in Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine ter pomembnih podjetnikov v sektorju – je bila izmenjava najboljših praks in iskanje skupnega stališča do Evropske komisije v smislu pospeševanje revizije EUDR, da bi ta v bližnji prihodnosti bila uresničljiva in ne bi bistveno zmanjšala konkurenčnosti evropske lesne in pohištvene panoge.
Po institucionalni spletni dobrodošlici Pietra Oienija, vodje pristojnega organa za les Ministrstva za kmetijstvo, prehransko neodvisnost in gozdarstvo Republike Italije, je EUDR v živo iz Bruslja predstavila Silvia Melegari, generalna sekretarka Cei Boisa, krovnega evropskega lesnega združenja, so v diskusiji predstavniki grozdov izpostavili svoja stališča. Stališče Slovenije glede uredbe pa je peko spleta komentirala Simona Vrevc s slovenskega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ob priznavanju plemenitega cilja te uredbe je grozd Legno Arredo Casa FVG izrazil močno zaskrbljenost glede njene konkretne implementacije, kot so jo izrazili delegati deležnikov Alessandro Calcaterra, Marco Vidoni, Mirco Cigliani, Paolo Fantoni in Carlo Piemonte. »Pripravljeni smo sodelovati z regijo, pristojnimi ministrstvi in Evropsko unijo, da bi zagotovili varstvo okolja in proizvodne zmogljivosti sektorja, vendar podajamo predlog za odlog začetka veljavnosti uredbe, predvsem pri sankcioniranju delu, ki naj predvideva prehodno fazo vsaj 3 let. To nam bo dalo čas, da skupaj z EK začnemo posvetovanje z analizo in revizijo najbolj vplivnih delov uredbe o birokratskih obremenitvah za podjetja.”
Zaskrbljenost je bila izražena tudi na strani Lesarskega grozda Slovenije zaradi znatnih birokratskih obremenitev ki jih EUDR nalaga podjetjem, kar bi močno obremenjevalo predvsem MSP, so povedali Bojan Resman in Matej Mulej iz podjetja LIP Bohinj in Bernard Likar iz Lesarskega grozda. »Zaradi uskladitve direktive EUDR z interesi industrije in lastnikov gozdov predlagamo tudi odlog implementacije uredbe, vsaj dokler informacijski sistem EU ne bo deloval.«
Timber Innovation Network Alpe-Adria z avstrijske Koroške (TINAA) je poudaril pomen evropske politike, ki podpira lastnike gozdov in gozdarska podjetja pri aktivnem in trajnostnem gospodarjenju z gozdnimi viri, da so vključeni v proces odločanja skozi strukturiran dialog. Da bi se izognili kratkoročnim obremenitvam, je potrebna revizija uredbe o krčenju gozdov, ki bi odpravila pravne negotovosti, je bilo enotno stališče Stefanie Ofner, prisotna v imenu Koroškega deželnega parlamenta, Martina Gruberja, bivšega guvernerja avstrijske Koroške, Christiana Bengerja (Land &Forstbetriebe), Johannesa Thun-Valsassina (Kärtner Forstverein), Matthiasa Granitzerja (Waldverband Kärnten) in vodje grozda TINAA Sebastiana Adamija.
Na koncu so trije grozdi ponovili svojo zavezanost krepitvi dialoga in sodelovanja za reševanje izzivov, ki jih predstavlja EUDR, pri čemer so zagotovili, da so interesi njihovih regij in lesnega sektorja ustrezno zastopani in zaščiteni, ob spoštovanju ravnovesja med varstvom okolja, gospodarsko rastjo in socialno blaginjo.



















