on 17.6.2024 in

Loading Dogodki

« All Dogodki

  • This dogodek has passed.

11. Razvojni dan gozdno-lesnega sektorja

09. Nov. 2023 @ 11:00 15:00

V torek, 9. novembra 2023, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal 11. Razvojni dan gozdno-lesnega sektorja, ki ga je organiziral SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, UL Biotehniško fakulteto, Društvom lesarjev Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije in Lesarskim grozdom. Dogodek je bil namenjen predstavitvi izzivov slovenskega gozdno-lesnega sektorja pri zagotavljanju odpornosti lesene gradnje na ujme, ki so posledica podnebnih sprememb.

Razvojni dan je bil vsebinsko fokusiran na zelo aktualno temo razvojnih izzivov gozdno-lesnega sektorja za zagotavljanje odpornosti lesene gradnje na ujme kot posledice klimatskih sprememb v prihodnosti. Gre za zelo pomembno tehnično, poslovno ter družbeno vprašanje, na katerega je potrebno pravočasno odreagirati, da bi zagotovili ustrezne standarde, zakonodajo ter bodoči razvoj na tem področju.

Dogodek, katerega se je udeležilo več kot 120 posameznikov iz različnih področij, med njimi vodstveni in razvojni kader iz podjetij, raziskovalci, arhitekti, projektanti, študentje, predstavniki ministrstev in mediji, je otvoril državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, ki je uvodoma povedal: »Veseli me, da je rast slovenske lesnopredelovalne industrije prisotna od leta 2010 naprej. Ministrstvo s svojimi aktivnostmi spodbuja rast in razvoj podjetij. V okviru svojih pristojnosti poudarja tudi prednosti lesene gradnje in spodbuja le-to tudi pri javnih naročilih. Lesena gradnja namreč izpolnjuje vse kriterije smernic za zeleno in krožno gospodarstvo.« V nadaljevanju je zagotovil, da bo ministrstvo tudi v nadalje izkazovalo podporo lesnopredelovalni industriji z različnimi ukrepi.

Sledili so pozdravni nagovori vodja Sektorja za gozdarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Zagorca, prodekana Oddelka za lesarstvo na UL Biotehniški fakulteti Maksa Merela in direktorice Gozdarskega inštituta Slovenije Nike Krajnc.

Žiga Zaplotnik iz UL Fakultete za matematiko in fiziko je predstavil scenarije prihodnjih podnebnih sprememb v Sloveniji in Evropi ter njihove posledice za naravne in grajene sisteme, kot so povečana pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so suše, poplave, neurja, toča, požari in plazovi. Opozoril je na potrebo po prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb ter izpostavil prednosti lesene gradnje, ki je lahka, prilagodljiva, obnovljiva in z nizkim ogljičnim odtisom.

Predavatelji iz različnih institucij in podjetij (Boštjan Lesar z UL Biotehniške fakultete, Gal Kušar z Gozdarskega inštituta Slovenije, Katja Malovrh Rebec z Zavoda za gradbeništvo, Janko Trebše iz podjetja MARLES HIŠE Maribor d.o.o., Tina Špegelj iz podjetja RIHTER d.o.o., Miha Bogataj iz podjetja EKOART d.o.o. in Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar IG d.o.o) so nato prikazali primere uspešnih projektov in rešitev, ki so upoštevale različne vidike odpornosti, kot so konstrukcijska, požarna, potresna, zvočna, toplotna in biološka odpornost. Pokazali so, da je lesena gradnja lahko varna, kakovostna, učinkovita in estetska ter da je možno z uporabo sodobnih tehnologij, materialov in načrtovanja doseči visoke standarde odpornosti proti ujmam.

 Izpostavili so nekatere ključne prednosti lesenih montažnih objektov v primeru sanacij pri ujmah:

  • Leseni montažni objekti so lahko odpornihitro obnovljivilažji in hitreje sušeči od drugih gradbenih materialov, kar jim daje prednost v primeru poplav.
  • Lesene zgradbe lahko zmanjšajo stroške sanaciječas gradnje in tveganje za nestabilnost tal na poplavnih območjih.
  • Leseni montažni objekti omogočajo enostavno zamenjavo vlažnih komponent, kar zmanjša tveganje za plesen in stroške sanacije.
  • Leseni montažni objekti so hitreje zgrajene in hitreje obnovljene po poplavi, kar pomeni manj časa in denarja za gradnjo in sanacijo.
  • Les ima tudi okoljske prednosti, saj je obnovljiv, skladišči ogljik in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov.

Razpravo na temo razvojnih izzivov gozdno-lesnega sektorja v luči klimatskih sprememb in odpornosti lesene gradnje proti ujmah je vodil Matej Golob iz Corpo Huba, sodelovali pa so Miha Humar z UL Biotehniške fakultete, Bruno Dujič iz CBD, Barbara Šubic iz M Sore, Andreja Kutnar iz InnoRenew COE in Gregor Miklič iz Zavarovalnice Sava. Razpravljavci so izmenjali svoja mnenja, izkušnje in predloge kako zagotoviti kakovostno in na ujme odporno leseno gradnjo.

Dogodek je bil zaključen s podanimi priporočili za ukrepe in aktivnosti za dolgoročno zagotavljanje kakovostne lesene gradnje in večjo odpornost na ujme:

  • Za zagotavljanje kakovostne lesene gradnje je potrebno urediti področje tehničnih smernic, ki upoštevajo razmere v Sloveniji, in nadzora nad izvedbo projektov.
  • Pred začetkom gradnje je potrebno opraviti revizijo projektov s strani strokovnjakov, ki lahko holistično pregledajo projekt in preverijo njegovo ustreznost.
  • Med gradnjo je potrebno izobraziti in/ali vpeljati dodatni nadzor s strani izkušenih strokovnjakov za leseno gradnjo, ki lahko preprečijo in odkrijejo morebitne napake.
  • Med gradnjo je priporočljivo vgraditi sisteme za monitoring vlažnosti lesa na kritičnih mestih, ki lahko zgodaj zaznajo zamakanje med gradnjo in puščanja inštalacij in zamakanja v času uporabe
  • Zavarovalnice bi morale spodbujati uporabo smernic in monitoringa za leseno gradnjo z ugodnejšim zavarovanjem za objekte, ki jih upoštevajo.
  • Povečati obseg ur predmetov iz lesenih konstrukcij na fakultetah, ki izobražujejo strokovnjake za projektiranje in izvedbo lesenih objektov. To bi omogočilo boljšo pripravo in usposobljenost kadra za delo z lesom kot gradbenim materialom, ki je zelo kompleksen in zahteva posebna znanja in veščine.
  • Uvesti strožje kriterije in standarde za pridobivanje licenc in dovoljenj za projektiranje in izvedbo lesenih objektov. To bi zagotovilo, da se s tem področjem ukvarjajo le tisti, ki imajo ustrezno izobrazbo, izkušnje in kompetence, ter preprečilo neprofesionalno in nekakovostno delo.
  • Spodbujati in podpirati razvoj in inovacije na področju lesene gradnje, tako s finančnimi sredstvi kot z izobraževanjem in promocijo. To bi povečalo zanimanje in motivacijo za delo z lesom, ter prispevalo k dvigu kakovosti in konkurenčnosti lesene gradnje na trgu.

Posnetek razprave razvojnega dne najdete na povezavi TUKAJ.

Objava Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in objava na LinkedIn Lesarskega grozda.

Zaključek dogodka je potekal ob druženju in izmenjavi mnenj ob prigrizku.


Dogodek je organizirala SPIRIT Slovenija, javna agencija s podporo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.